Onihomikoza – vse, kar moramo vedeti o glivičnih okužbah nohta
Onihomikoza je glivična okužba nohtne plošče, nohtnega ležišča ali matice, ki zajema eno tretjino vseh glivičnih bolezni kože in njenih priveskov ter tudi polovico vseh bolezni nohtov. Približno 90 % primerov glivičnih okužb nohtov povzročajo dermatofiti, tj. glive rodu Trichophyton, redkeje Epidermophyton (tinea unguium). Druge glivične okužbe nohtov povzročajo kvasovke (Candida) in nedermatofitne plesni (npr. Scopulariopsis, Fusarium, Aspergillus, Alternaria).
Incidenca bolezni je bistveno večja od ugotovljene
Menijo, da je pojavnost bolezni mnogo večja od običajno ugotovljenih 2–8 %, kjer pa je pogostost med prebivalci Evrope 23 %.
Sprememba življenjskega sloga in navade današnjega prebivalstva, kot so nošenje neprimerne, preozke obutve, izpostavljenost vlažnim in nezadostno razkuženim površinam v športnih objektih ter razširitev različnih rodov gliv, je bistveno prispevala k porastu pogostosti glivičnih bolezni nohtov v svetu.
Dejavniki tveganja za glivično okužbo:
- obstoj glivične okužbe kože stopala
- že od prej obstoječa distrofija nohta
- starejše življenjsko obdobje
- imunosupresivna stanja
- periferna vaskularna bolezen
- periferna nevropatija, najpogosteje v sklopu sladkorne bolezni
- prekomerno potenje
- luskavica
- travma in deformacija stopala
Nošenje okluzivne obutve in nogavic, ki onemogočajo kroženje zraka znotraj obutve ter prispevajo k močnejšemu potenju stopal, povzroča ustvarjanje vlažnega okolja, ki ustreza nastanku in širjenju glivičnih bolezni, kar se dogaja tudi v stiku z različnimi vlažnimi površinami, kot so bazeni, garderobe, telovadne blazine.
V današnjem času, ko se pri mlajših ženskah povečuje izdelava umetnih nohtov ali tako imenovanega trajnega lakiranja, ''geliranja'', raste pogostost dermatomikoz.
Nohti na prstih stopal so pogosteje prizadeti kot nohti na rokah
To se dogaja zaradi njihove bolj počasne rasti, zmanjšane oskrbe s krvjo ter pogostega temnega in vlažnega okolja.
Bolezen se najpogosteje začne na prostem robu nohta in njegovim stranskih delih kot belkaste ali rumenkaste lise, ki se razširijo proti osnovi nohta. Pozneje se lahko pojavijo odstop nohtne plošče, t. i. oniholiza, in subungvalna hiperkeratoza, ki povzroča zadebelitev nohta ter na koncu njegovo uničenje in drobljenje.
Onihomikoza in njene posledice – več kot le estetska težava
Dermatomikoza ni neprijetna samo zaradi neestetskega videza, kar zelo obremenjuje bolnike, jim zmanjša samozavest, povzroča sram, spremembe vsakdanjih navad, celo strah pred pojavljanjem v družbi zaradi včasih izrazite deformacije nohta.
Občasno se zaradi omejenega gibanja, ki izhaja iz izrazite zadebelitve nohtne plošče in bolečin, lahko pri onihomikozi poslabša periferni krvni obtok ter se pojavita venski zastoj in diabetično stopalo.
Mogoč je tudi razvoj bakterijske okužbe, ker je nezdravljena onihomikoza nenehen vir okužb. Glivična okužba se lahko z nohta razširi na druge dele telesa in povzroči bolezen pri drugi osebi.
Zdravljenje glivične okužbe nohta je pravi izziv
Ker so glivične okužbe povzročitelj samo polovice nepravilnosti nohtov, je potrditev glivične bolezni zelo pomembna, saj se v nasprotnem, če bolnik nima onihomikoze, izogibamo dolgotrajnemu in neuspešnemu zdravljenju z antimikotiki.
Pri zgodnjem prepoznavanju okužbe in prizadetosti manjše površine nohtne plošče enega ali nekaj prstov se je intenzivno zdravljenje z lokalnimi antimikotiki, pogosto s kemično obdelavo nohtne plošče s keratolitiki, pokazalo kot učinkovito ob redni in dolgotrajni uporabi.
Na trgu je veliko medicinskih pripomočkov za lokalno samozdravljenje glivičnih okužb nohtov, pri katerih je pogost mehanizem delovanja upočasnitev rasti in razmnoževanja glivic zaradi znižanja pH v nohtu. V kislem okolju glivični encimi ne zmorejo razgraditi keratina kot glavni vir hranljivih snovi, posledica pa je preprečevanje rasti in razmnoževanja gliv.
Med lokalne oblike zdravljenja sodijo tudi laserska terapija, fotodinamska terapija in kirurška terapija.
Pri napredovani ali razširjeni okužbi nohta zdravljenje temelji predvsem na sistemski terapiji, brez lokalnega zdravljenja ali v kombinaciji z njim. Sistemska terapija je izbira po tem, kadar se je preizkušena lokalna terapija pokazala kot neučinkovita, kadar je prizadete več kot 50 % površine distalnega dela nohtne plošče, je prizadeta nohtna matica ali več nohtov.
Da bi izboljšali učinek terapije in omejili ponovitve, bolniki ne smejo uporabljati tujih brisač, nogavic ali obutve, nohte morajo pristriči na kratko, paziti, da so nohti in koža stopal suhi, vendar navlaženi, morajo nositi vpojne bombažne nogavice, ki jih lahko peremo pri temperaturi ≥ 60 °C, uporabljati natikače v javnih kopalnicah, na bazenih in v garderobah, razkužiti pribor za nohte pred uporabo, uporabljati prašek ali razpršilo proti glivicam za obutev ter skrbeti na zdravje in nadzor kroničnih bolezni.
Kot sklep: če obstaja sum na glivično okužbo nohta, priporočamo zgodnjo postavitev diagnoze ter zdravljenje z namenom odprave okužbe in ponovne rasti zdravega nohta. Če zdravljenje začnemo dovolj zgodaj, z vsakdanjo uporabo lokalnih pripravkov v obdobju 6–12 mesecev, lahko uspešno pozdravimo glivično okužbo nohta in tako preprečimo nadaljnje širjenje okužbe na druge dele telesa ali druge osebe ter preprečimo potrebo po uvajanju sistemskih zdravil.
